POGREBNE PESMI

ZBOGOM MAMA


Zbogom mama zbogom mama. Hvala ti za vse.
Ti si mi življenje dala, skoz težave pot kazala.
Zdaj te ni , zdaj te ni,
Za vse pa mama hvala ti.

Danes se od nas poslavljaš,
v svet neznani se odpravljaš.
Čeprav te ni , z mano si
Za vse pa mama hvala ti.

 

ZBOGOM OČE

 

Zbogom oče  zbogom oče. Hvala ti za vse.
Ti podaril si življenje ,spremljal radost in trpljenje.
Zdaj te ni , zdaj te ni,
Za vse pa oče hvala ti.

Danes se od nas poslavljaš,
v svet neznani se odpravljaš.
Čeprav te ni , z mano si
Za vse pa oče  hvala ti.

 

SONCE NA NEBU ŽARI

 

Sonce na nebu žari,
ogreva vse drobne stvari.
A zame veselja več ni,
in sonce nič več ne gori.
Mama (oče) tu v grobu leži,
lučka v spomin ji (mu) gori.
In žalosten zdaj je naš dom,
pozabil je(ga) nikdar ne bom.

Mama (oče) tu v grobu leži,
lučka v spomin ji (mu) gori.
In žalosten zdaj je naš dom,
Pozabil je(ga) nikdar ne bom

Žalostno, pusto je vse,
Žalostno moje srce.
Na koncu naj rečem ti le,
mama(oče) zdaj hvala za vse.

 

TI DOMAČA HIŠA


Ti domača hiša,
Ljubljeni moj dom.
Tu je radost tu je sreča,
zdaj te zapustila (pa zapustil) bom.

Pesem mi zapojte ,
Pesem  žalostno.
Naj se sliši pesem naša,
pesem naša v slovo.

Zbogom zdaj domači,
zbogom vsi ljudje.
Ne jokajte, ne žalujte,
Mir zdaj našlo je srce.

 

Grenka ločitev

 

Prišla je  grenka ura slovesa,
ko se ločiti morala (moral jaz) bom,
zemlja domača , zemlja slovenska,
bodi poslednji  tihi moj dom.

Grob mi pokrite s cvetjem slovenskim,
Z naših prelepih sončnih ledin.
Dragi prijatlji  pesem zapojte,
Lepo domačo  meni v spomin.

 

LEP SPOMIN JE NATE MATI

 

Lep spomin je nate mati, iz otroških mojih let,
Videl sem te kdaj  jokati,  slišal lepe pesmi pet.

Ko solzne oči si imela , vprašal sem se:˝ Le zakaj?˝
Nisem vedel, da bedela tudi zame si tedaj.

Kadar pa si prepevala, bilo je pri nas toplo,
s pesmijo si nam vlivala, v srca mlada vse lepo.

Danes pojemo ti pesem, pesem iz hvaležnosti:
˝Za ves trud, za jok ljubezen, moram reči hvala ti.

 

GOZDIČ JE ŽE ZELEN


Gozdič je že zelen, travnik je razcveten,
ptički pod nebom  veselo pojo.

Ptički jaz vprašam vas , al´ bo že skor pomlad,
Al` bo že skoraj  zelena pomlad.

Pomlad že prišla bo, k`tebe več ne bo,
K`te bodo d´jali v to črno zemljo.

 

KO PRIDE DAN

 

Ko pride dan,da jaz umrem,
Mi dajte venec rož spleten
Iz rožmarina zelen´ga
In nageljna  ardečega.

Ob grobu pa zapojte mi,
Slovenska pesem naj doni,
Še enkrat bi jo slišal rad,
Ko me objel bo groba hlad.
Še enkrat bi jo slišal rad,
Ko me objel bo groba hlad

 

ŽALOSTNO POJO ZVONOVI

 

Žalostno pojo zvonovi,

v naših srcih bol leži.
Le zakaj tako prezgodaj

se od nas poslavljaš ti?
Zdaj za vedno tja odhajaš,

v kraj počitka večnega:
˝da ( počival)  bi v miru počivala,

ti želimo iz srca.˝

 

žALOSTINKA

 

Kam odhajaš draga mama(oče) ,
Kliče žalostno srce,
niti zbogom nisi rekla,
ne podala nam roke
(rekel ne podal nam ti roke).

Kakor kaplje smo na veji.
Veter pihne padejo.
Kratko naše je življenje,
dnevi hitro minejo.

Kadar vigred se povrne
V lepi vaš domači kraj,
Rož na grob mi posadite,
kot ima jih mesec maj.

 

POLJE KDO BO TEBE LJUBIL

 

Polje, kdo bo tebe ljubil,
polje , kdo bo tebe ljubil,
polje kdo bo tebe ljubil,
kadar jaz bom v grobu spal?

Ljubil žar me bo pomladni,
Ljubil žar me bo pomladni,
Ljubil žar me bo pomladni,
ki nad mano bo sijal.

Jaz pa vetru bom naročil,
Jaz pa vetru bom naročil,
Jaz pa vetru bom naročil,
naj  prinese ti pozdrav.

 

HODIL SEM

 

Hodil sem po sončnih tratah,

vprašal ptičke kje si ti,
pa so mi zažvrgolele in so rekle, da te ni.

Vprašal rože sem na gredah,

kjer doma  bila si ti (si bival ti),
Pa so glavice sklonile in so rekle , da te ni.

Vprašal sem srce še svoje,

ki v bolesti zdaj ječi,

pa je v noči zajokalo

in je reklo, da te ni.

 

ZABUČALE GORE

 

Zabučale gore, zašumeli lesi,
Oj, mladosti moja , kam odšla si ,kje si?

Oj, mladosti moja, kam si se zgubila?
Kakor kamen v vodi si se potopila.

Kamen, še tak kamen v vodi se obrne,
a mladost se moja nikdar več ne vrne.

Časi, zlati časi, ne užiti krasi!
Moja mlada leta niso užila cveta.

 

DEKLE DAJ MI ROŽ RDEČIH

 

Dekle daj  mi rož rdečih,

rožmarina tudi daj,
da bom sanjal o pomladi,

da bo moj mladosti maj.

Rož rdečih zame nimaš ,

rožmarina tudi nič,
Žalostno je srce moje,

žalosten sem jaz fantič.

Kaj pomeni roža rdeča,

kaj pomeni rožmarin?
Roža rdeča je ljubezen,

rožmarin je za spomin.

 

LIPA


Lipa zelenela je
tam v dišečem gaju,
s cvetjem me posipala,
d'jal sem da sem v raju.

 Veje raztezavala
k nebu je visoko
meni pa je do srca
segala globoko.

 Ptičice je miljena
v senčico vabila,
kadar ležal sem pod njo,
me je ohladila.

Zdaj pa nam je  revica
skoraj ovenela,
cvetje listje ljubljeno
zima ji je vzela.

 

POLJE KDO BO TEBE LJUBIL

 

Polje, kdo bo tebe ljubil,
polje , kdo bo tebe ljubil,
polje kdo bo tebe ljubil,
kadar jaz bom v grobu spal?

Ljubil žar me bo pomladni,
Ljubil žar me bo pomladni,
Ljubil žar me bo pomladni,
ki nad mano bo sijal.

Jaz pa vetru bom naročil,
Jaz pa vetru bom naročil,
Jaz pa vetru bom naročil

naj  prinese ti pozdrav.

 

OB GROBU


Čez poljane tihe zvonček poje zdaj.
 Tebe dragi oče (draga mama) več ne bo nazaj.
Pot za tvoje drage danes težka bo.
Saj te zdaj do groba (v cerkev)zadnjič spremljajo.
Vse na svetu mine , a ljubezen ne.
Tvoje dobro delo ne pozabi se.
Na gomili rasel zelen

rožmarin tebi dragi oče(draga mama)
vedno bo v spomin.

 

VSI SO VENCI VEJLI  

 

Vsi so venci vejli,
vsi so venci vejli,
vsi so venci vejli,
samo moj zeleni.

Ar ga jes zalejvlen,  
ar gal jes zalejvlen,  
ar ga jes zalejvlen,  
s svojimi skuzami.  

Či bi moja skuza,  
či bi moja skuza,  
či bi moja skuza,  
na kamen spadnola.  

Kamen bi se razklau,  
kamen bi se razklau,  
kamen bi se razklau,  
na dvouje, na trouje

 

NA OKNU GLEJ OBRAZEK BLED


Na oknu, glej obrazek bled,            
na licih grenkih solzic sled.            
Zakaj pa dekle komaj dvajsetih let,
tak žalostno gledaš v svet.       

V hribe šel je dragi moj,
s fašisti bije težek boj;
morda je v krvi obležal nocoj,
ko branil je narod svoj.

Dekle ne bodi žalostno,
otri si solze in oko!
Tvoj fant gotovo vrne se,
ko zvezda utrne se.

Ponosen vrne se junak,
ovenčan s slavo slavnih zmag,
in vriskoma vrgel bo titovko v zrak,
ko stopil čez tvoj bo prag!

 

LOVSKA


Zeleni gozd je lovčev raj in krasen je gozd,
Frče če tam ptice 'zkraj v kraj in hvalijo svoj gozd.

Studenec iz skalin kipi,
Vrši tja v temni gozd.
Po drevju listje vmes šumi,
Šumi,
Vrši ves gozd.

Oj ptičji glas in šum vode in tvoj šepet,
O gozd.
To dviga lovčevo srce,
Da ljubi tebe gozd.

 

ZASPALA MAMICA


Zaspala mamica si zlata,
Zaprla trdne si oči,
Naj Bog ti odpre rajska vrata,
Želimo tebi danes vsi.
Oj zbogom zbogom mamica

pokrila te bo zemljica.

O j zbogom mamica,
oj zbogom mamica,

V nebesih te veselje čaka,
Ki videlo ga ni oko.
Tam bridka tvoja solza vsaka,

Se v biser spremenila bo.

 

ŠIVALA JE DEKLICA ZVEZDO

 

Šivala je deklica zvezdo,

oj,Zvezdo rdečo ko kri,
in zraven si pela je pesmi,

oj,Pesmi svobodnih je dni.

Si pela je deklica pesem,
jo slišal mlad partizan,
ki boril se za zlato svobodo,
za delavski,
kmečki je stan.
Le šivaj si deklica zvezdo,
in zraven si veselo zapoj,
saj črnim fašistom,
gestapu,
prisegli krvavi smo boj.

 

POČIVA JEZERO V TIHOTI


Počiva jezero v tihoti in listje rahlo mi šumi.
Ob jezeru tam v temni noči mlad partizan molče stoji.

Obljubo deklica je dala, da bo čakala tisti dan,
ko bo svoboda zasijala, ko se povrne partizan

Še prej ,ko eno leto mine, prejela draga pisemce,
da partizanu vrh planine, prebila krogla je srce.

 

POLJSKIH ROŽ


Poljskih rožic bom natrgal šopek lepih bom nabral
In na grob ga bom odnesel očetu (mami)v spomin ga dal.
Oče (mama) le počivaj v miru, to so moje zdaj želje.
Če sem te kdaj res užalil prosim zdaj oprosti mi.
Za izkazano ljubezen moram reči hvala ti.
Oče (mama) le  počivaj v miru,
To so moje zdaj želje

.

ZAGORSKI ZVONOVI
 Bom šel na planince, na strme vrhe,
bom slišal zvoniti zagorske zvone,
pa bom slišal zvoniti zagorske zvone.

Zagorski zvonovi prav milo pojo,
nemara mojo Ijubo k pogrebu neso,
pa nemara mi Ijubo k pogrebu neso.

Pa ce jo nesejo, pa le naj jo neso,
saj vec dolgo ne bode, ko pojdem za njo,
saj vec dolgo ne bode, ko pojdem za njo.

Zvoniti bom pustil, škropiti pa ne,
saj škropile jo bodo le moje solze,
saj škropile jo bodo le moje solze.

 

SLIKA IZ OTROŠTVA

(za očeta)

Gledam sliko iz otroštva, ko je oče še živel.

Pestoval me je v naročju, ves ponosen in vesel.

Gledam jo in grenka solza  mi kanila je iz oči,

slika je odprla rano, rano , ki močno boli.

 

Vsak otrok enkrat začuti, pride dan, ko sam spozna,

da brez svojega očeta ni otroštva pravega.

Vem  da spiš in me ne čuješ, rad bi rekel ti samo,

da boš vedno v mojem srcu, v njem je vse zapisano.

 

 

SLIKA IZ OTROŠTVA

(za mamo)

Gledam sliko iz otroštva, ko mama še bila.

Pestovala me je v naročju, srečna in vesela vsa.

Gledam jo in grenka solza  mi kanila je iz oči,

slika je odprla rano, rano , ki močno boli.

Vsak otrok enkrat začuti, pride dan, ko sam spozna,

da brez mamine ljubezni ni otroštva pravega.

Vem  da spiš in me ne čuješ, rad bi rekel ti samo,

da boš vedno v mojem srcu, v njem je vse zapisano

 

 

 

 

 

043421